Obdelava video materiala Canon EOS 5D Mark II!

Veliko je bilo že napisano na temo video načina Canon EOS 5D Mark II fotoaparata, stiskanje črnin, nezmožnost QuickTime-a prikazovanja vrednosti svetilnosti večje od 100 in manjše od 0. Več informacij o tem si lahko najdete na strani ProLost – 5D crushing News in Full dynamic range video from Canon 5D MkII.

Kar je mene zanimalo je to, kaj se da narediti za to, da se odpravi kar več napak in pomanjkljivosti, ki so jih pri Canon-u vgradili v svoj novi fotoaparat.

Najprej bi rad povedal, da me najbolj privlači pri tem fotoaparatu velika občutljivost na svetlobo, kar pomeni, da lahko brez dodatne osvetlitve sedaj snemam tudi ponoči ob ulični razsvetljavi. Vse le ni tako lepo in potrebno je paziti na šum, ki nastane pri izbiri visokih ISO vrednostih.

Tako sem par tednov nazaj, ko smo za čez vikend v službi (Baza Media 2.1) dobili na izposojo omenjeni fotoaparat, takoj, brez da bi vsaj prebral hitra navodila za snemanje s fotoaparatom (Cinema 5D – The 5D mkII Handbook of Facts), odšel ven, da posnamem nekaj testnega materiala. Zunaj je bila že tema, zato sem šel do bližnjega križišča in tam posnel nekaj kadrov mimovozečih se avtomobilov.

Streets at Night – Canon EOS 5D Mark II

Objektivi, ki sem jih uporabil so bili sposojeni od Sama Vidica (Only Samo): EF85mm f/1.8 USM, EF16-35mm f/2.8L USM in EF15mm f/2.8 Fisheye. Osvetlitev sem verjetno parkrat zgrešil, za Exposure Lock gumb nisem vedel, saj sem načeloma Nikon uporabnik in sem se v Canon svetu bolj slabo znajdem.

Ko sem nehal snemati, pa se je mora šele pričela. Pridem domov in začnem gledati material. Vse je preskakovalo. Že med snemanjem, sem pri kakšnem posnetku, ko sem ga pregledoval na fotoaparatu opazil, da malce preskakuje. Kakor, da bi predvajal samo nekaj sličic na sekundo in ne 30fps. Na računalniku so bili takšni vsi kadri. Nezadovoljen nad polomom sem pustil vse pri miru in upal, da bo čez dva dni, ko bomo snemali test zares, vse o.k.

V nedeljo smo snemali v Kranjski Gori, naložili material in vse je bilo o.k. Ko sem kasneje gledal material še doma, sem spet opazil, da trza. ?!? Je mogoče, da je kodek, ki ga 5D uporabi za shranjevanje video materiala tako procesorsko zahteven za odkodirat, da ga ne morem predvajati na 4 leta starem PowerMac G5 Dual 1,8 GHz? Poizkusil sem na belem MacBook-u in predvajal se je skoraj brez težav. Vsekakor bolje kot na G5. Zanimivo. Ker je G5 še vedno moj glavni delovni računalnik, sem vedel, da bo obdelava videa polna čakanja renderjev in frustracij.

Najprej sem hotel preveriti, kako se obnaša material pri barvni korekciji. Na hitro sem skupaj dal nekaj najlepših kadrov skupaj, zelo na grobo, saj računalnik ni bil sposoben predvajanja v realnem času in odprl Video Scopes. Opazil sem, da v Final Cut Pro-ju svetilne vrednosti večje od 100 in manjše od 0 niso prikazane in so kar odrezane oz. stisnjene (crushed). Sekvenca je imela nastavitve originalnega materiala (H.264, 30fps).

parade-final-cut-pro-h264

Parade - Final Cut Pro - H.264

Zelo jasno se vidi, da imata posnetka stisnjene beline in črnine, kar pomeni, da kodek v Final Cut Pro-ju ni sposoben prikazati celotnega spektra, ki ga je zajel fotoaparat, in kot tak ni najbolj primeren za nadaljno barvno obdelavo. Kaj pa če bi celotno sekvenco spremenil v ProRes nastavitve. ProRes je Apple-ov kodek, ki je namenjen postprodukciji, ne pa H.264, ki je v resnici kodek končnega produkta (delivery). Nastavitve sekvence sem spremenil.

prores-setting

ProRes nastavitve sekvence

Nato sem preveril še barvne atribute (Video Scopes).

parade-final-cut-pro-prores

Parade - Final Cut Pro - ProRes

Skoraj isto, le mogoče malce mehkejša črta pri črninah, torej malenkost več informacij, zanemarljivo. Tudi to me ni zadovoljilo in zato sem se odločil, da preverim vse to še v programu, ki je namenjen barvni korekciji – Apple Color. Originalno H.264 sekvenco sem dal v Color. Tam je bila zgodba čisto drugačna.

parade-color

Parade - Color - H.264

Črnine in beline, sploh niso bile stisnjene in tako veliko več informacij za barvno korekcijo. Materialu sem lahko brez kakršnih večjih težav nastavil belino oz. nastavil barve, tako da ni bila tako očitna osvetljava z oranžnimi natrijevimi lučmi. Ko sem material exportiral v ProRes kodeku (Color omogoča export le v Uncompressed ali ProRes kodeku) nisem imel več nobenih problemov s predvajanjem v FCP in sem lahko tako malce bolj natančno zmontiral celotno sekvenco. Začetni napis sem dodal v Shake-u, glasbo pa sem si sposodil in GarageBand-a. Končni clip dolžine 32s sem potem v Compressor-ju še transkodiral v 720p sekvenco 25fps, tako da mi je raztegnil material na 38s (32s * 30fps = 960fr / 25fps = 38s), za kar je ostareli G5 porabil še skoraj 12 ur. Moram priznati, da so bile nastavitve spremembe dimenzij nastavljene na maksimum in je za preračunavanje uporabljal tehnologijo Optical Flow.

Na koncu lahko povem, da sem kljub začetnim spodrsljajem zadovoljen s končnim produktom. Na žalost je ovir očitno preveč in zato odsvetujem uporabo fotoaparata za daljše projekte oz. za projekte s kratkim rokom izdelave. Če pa je vredno ocenite sami in mi sporočite, kako ste se odločili spodaj v komentarjih.

English translation of this post is at this link.