Mustang v akciji!

Vsi, ki že nestrpno čakate opis drugega snemalnega dne, prišel je vaš čas. Najprej bi se opravičil za zamudo, vendar je danes (28.10.) bil zadnji snemalni dan. Snemala sva z Juretom doma pri njemu in Petri v Komendi (o katerem bom več napisal v prihodnjih dneh), nato pa sem moral oddelati še svoje na delovnem mestu, kar pa bom tudi opisal kak drug dan.

Torej, v nedeljo (26.10.) smo se ob 8h zjutraj, od 9h po starem času (prejšnji večer je bilo potrebno še uskladiti, da vsi sodeluječi vedo za premik ure na standardni uradni čas po srednjeevropskem času), dobili vsi sodelujoči na križišču Roške in Zemljemerske ulice. Midva z Ireno, ki je tokrat poleg fotografiranja poskrbela tudi za kavo v termoski, Marcel, ki je prinesel piškotke, Tadej, Martin, Nataša s svojo Alfo, ki je odigrala vlogo drugega avtomobila, ki ga je vozil Marcel (upam, da srednješolci v prihodnosti ne bodo analizirali tega teksta in ne bodo določali odvisnosti stavkov) ter Jure z Mustangom.

Ko se je pripeljal v črnem mat Mustangu… brez besed. Slišalo se ga je že od daleč. Res dobra pra****.

Najprej smo posneli kadre kjer smo potrebovali Natašino Alfo, ker je imela najmanj časa. Scena je bila takšna, da Marcel pripelje Alfo na rumeno luč na semaforju. Za njim se pripelje Jure v Mustangu. Marcel ga skozi okno zaničljivo pogleda: “Kaj boš pa ti s to staro kripo?” Ko se prižge zelena Mustang stegne kot nor, Marcel pa za njim butasto gleda.

Potrebno je bilo preračunati, kdaj morata speljati z bližnjega parkirišča, da ravno prva v vrsti prideta na semafor. Jaz sem štopal dolžino zelene luči. Nato smo hoteli s telefoni sporočiti voznikoma kdaj morata speljati, ko je Nataša iz prtljažnika potegnila cel kovček radijskih postaj. Saj sem vedel, da je njena Alfa super, vendar pa mi je bila s kovčkom v prtljažniku še bolj všeč.

Ko smo posneli to sceno, smo se premaknili na drugo lokacijo, kjer smo hoteli posneti “skakanje” Mustanga čez železnico. Ker je šlo za malo bolj nevarne posnetke, smo oblekli varnostne svetleče jopiče (vsaj jaz kot snemalec in Tadej, ki je po potrebi ustavljal nasproti vozeče avtomobile). Zavoljo teh jopičev so se mimovozeči vozniki ustavljali in nas spraševali za smer.

Ker je avto spredaj prenizek in ima pretrdo vzmetenje, se je bolj slabo navidezno odlepil od ceste, ko je Jure, kolikor hitro se le je dalo, prevozil železniške tire. Nato smo posneli, še zdrsavanje skozi ovinek. Ni bilo enostavno za Jureta, ker ni bil navajen na avto in njegov pogon na zadnja kolesa. Nato smo šli še na parkirišče posneti še par posnetkov, kako Martin teče, pred Mustangom, ter nekaj detajlov.

Nato smo šli še k Martinu domov posnet sekvenco v stanovanju. Posneli smo vse zunanje kadre in se prestavili noter. Tam so se začeli težave. Martinu je v stanovanju metalo ven varovalke, ko sem priklopil 2kW luč. Zaradi majhnosti prostora pa bi še težko posneli vse v času, ki nam je ostal. Odločili smo se, da bova prizore v stanovanju posnela sama z Juretom v torek dopoldne (opis snemanja pride na vrsto kasneje ta teden). Ko smo šli na hitro kosilo, ki ga je pripravila Irena, medtem ko smo mi vklapljali varovalke, sem bil malce nejevoljen, ker nam ni uspelo vsega posneti že med vikendom, po drugi strani pa sem bil kar zadovoljen, da smo prestavili snemanje, saj sem bil že malce utrujen in takrat najlažje narediš kakšno napako pri snemanju.